Pojem axis mundi me že leta kliče po tem, da pripravim delavnico biodanze na to tematiko in klicu se končno odzivam. Celotno februarsko soboto bomo namenili doživetjem biodanze, ki bodo izboljšala našo osrediščenost in nam dvignila pretočnost življenjske energije.
Axis mundi je pojem, ki ga je svetu predstavil Mircea Eliade pred približno 80 leti. V primerjalni mitologiji 20. stoletja se je izraz axis mundi – imenovan tudi kozmična os, svetovna os, svetovni steber, središče sveta ali svetovno drevo – močno razširil in se nanaša na vsak mitološki koncept, ki predstavlja “povezavo med nebom in zemljo” ali “višjimi in nižjimi sferami”.
Primerjalni mitologi kot primere axis mundi navajajo rastline (predvsem drevo), goro, dimni ali ognjeni steber ali izdelek človeške izdelave (kot so palica, stolp, lestev, stopnišče, križ, totem, steber ipd). (vir: Wikipedija)
SREDIŠČNI PROSTOR POSAMEZNIKA
O izvoru pojma axis mundi obstaja več razlag. Pri delu z biodanzo se bomo usmerili v psihološko razlago, ki raziskuje človeški prostor, ki ga le ta zaseda. Središčni prostor posameznika je njegovo vsakodnevno delovanje, je prostor, ki ga pozna, kjer ima svoj notranji res in je znan ter bolj ali manj ustaljen.
Na obrobju in zunaj tega središčnega prostora so tuja področja, ki niso znana ali urejena in predstavljajo neznano, tuje, nered ali celo kaos, temo … Vendar prav tako predstavljajo prostor, v katerem tudi bivamo in s katerim smo povezani. in ta dva prostora (ti prostori) medsebojno vplivata.
OBČUTEK IN DELOVANJE SKOZI OSREDIŠČENOST
Biti osredinjen skozi svojo življenjsko povezavo. Obvladovati zemeljsko uresničevanje in obenem biti v stiku s svojo kozmičnim bivanjem. Naš življenjski prostor je tako pogojen/spodbujen z zemeljskimi kot tudi kozmičnimi pogoji bivanja.
Osebno ravnovesje občutimo takrat, ko smo vzajemno in varno povezani v odnosih (npr. v svoji družini, v svojem ožjem krogu vsakodnevnega bivanja).
Takrat, ko uresničujemo svoje življenje glede na notranje zadovoljstvo in občutek izpolnjenosti.
Takrat, ko tudi moje duhovne vrednote dobijo prostor, da zaživijo in so prepoznanje v okolju, kjer sem.
Ampak ta prostor ni omejen z besedami, s poimenovanji, v katere se pre-mnogokrat zapletamo, ampak predvsem z jasnim občutkom osrediščenosti. In prav tako tudi izpolnjenosti svoje duhovne narave.
VZPOSTAVITEV LASTNE OSI SVETA
Na sobotni delavnici biodanze bomo odpirali doživljanja, ki spodbujajo našo osrediščenost. Tako bomo potovali med zemeljskim in kozmičnim, podpirali jačanje naše kozmične povezave v tem telesu, tukaj in sedaj. Smo medij, ki lahko deluje v obeh svetovih, brez da bi morali prekiniti stik s kakšnim od teh svetov.
Življenjska energija ni omejena le na en prostor, niti ni omejena le na naše telo. Narava našega obstoja je velikokrat kompleksnejša, kot si lahko predstavljamo.
Z vami bom, Nataša Kern
ORIENTACIJA NA KRATKO:
Lokacija, datum: Studio Matlux, Mengeš, 10. februar 2024
Urnik: 10:00 – 17:30 (pavza za kosilo – približno eno uro)
Vodi: Nataša Kern; redna srečanja, delavnice biodanze vodi od leta 2006
Prispevek: 60 evrov za prijave do 2. februarja, kasneje 80 evrov
PRIJAVA: Prijava velja na datum, ko je izpolnjen OBRAZEC in vplačana akontacija 30 evrov. Podatki za vplačilo so na obrazcu.
Sistem biodanze si težko razložimo z malo besedami, saj tvegamo, da kompleksnost same biodanze preveč poenostavimo in s tem ne dosežemo bistva. Zato tukaj podajam več informacij, kaj vse je pomembno pri biodanzi, da deluje kot sistem integracije na posameznika, ki se redno udeležuje srečanj.
Biodanza ni ples v pomenu, da bi le plesali po glasbi. Ni druženje, kjer bi se imeli »fajn« in ni le zatočišče, kjer bi upali izražati tisto, kar v resnici smo. Ni igrišče, kjer uživamo v svoji vlogi, maski ali predstavi.
Z biodanzo ustvarjamo varen prostor znotraj skupine, kjer so prisotne spodbude, da lažje izrazimo notranja stanja skozi gibanje ob glasbi, neverbalni komunikaciji, tudi preko stika z drugimi udeleženci in vedno znotraj podporne skupine. V tem varnem prostoru skupine raziskujem svoj izraz, svoje neizrečena občutenja in jasnim stik s samim seboj. Preko različnih doživljanj spoznavam in razvijam svoje potenciale, na več področjih življenja.
Pri biodanzi za doseganje omenjenih ciljev uporabljamo tako imenovana metodološka “stebra” ali “moči preobrazbe” biodanze, ki jih je povzel Rolando Toro v svojem besedilu “Sedem moči preobrazbe biodanze”.
Sedem metodoloških »stebrov« biodanze znanih tudi kot “Sedem moči preobrazbe” biodanze
Moč glasbe
Moč integrativnega plesa
Moč doživljajske metodologije
Moč, ki jo sprosti božanje
Moč transa
Moč širjenja zavesti
Moč skupine
Moč glasbe
Vse bolj je znana moč in vpliv same glasbe na živ sistem in pri biodanzi že od vsega začetka samega sistema spremljamo raziskave, ki predstavljajo njene učinke na človeka. Katera glasba povezuje, katera pa ima razdiralne učinke na človeka. Bistvenega pomena je indukcijska moč izbrane glasbe in njena jasnost pri povezovanju z udeleženci.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Ker lahko glasba prebuja intenzivno doživljanje, se mora njen izbor v biodanzi odzivati na semantična merila, tj. na njene tematske, čustvene in doživljajske pomene.”
Večina se vaje biodanze, razen nekaj izjem, izvajajo z glasbo.
Moč integrativnega plesa
Repertoar biodanze obsega okoli 250 plesov in vaj, katerih cilj je spodbuditi udeležence, da se premikamo na skladen (harmoničen) in integriran način. V biodanzi ni dezintegracijskih gibov. Namesto tega obstajajo številne vaje za čutno-motorično in čustveno-motorično integracijo, pa tudi za kinestetično občutljivost.
Druga skupina vaj je sestavljena iz preprostih plesov, ki spodbujajo izkušnje vitalnosti, seksualnosti, ustvarjalnosti, čustvenosti in in transcendence.
V biodanzi se glasba spremeni v telesno gibanje. V plesalcu se glasba “utelesi” in plesalec se z/najde v doživljanju. Kombinacija glasbe-gibanja-doživljanja povzroča subtilne spremembe v porazdelitvi nevrotransmiterjev tako v limbično-hipotalamičnem, nevrovegetativnem in imunskem sistemu.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Ples v prvotnem smislu izhaja iz globin človeškega bitja: je gibanje življenja, intimnosti, je impulz združitve z vrsto. Je torej način bivanja v svetu, ki predstavlja privilegirano pot do naše izvorne identitete in je tudi izraz človekove organske enotnosti z vesoljem.”.
doživljanje sinhronizacije v dvojeglasbe premakneintegrativni plesvitalni zagonintegrativni ples vodi v doživljanja posameznika in skupine
Moč doživljajske metodologije
Biodanza kot metoda je zasnovana tako, da sproži integrativne izkušnje – izkušnje, ki povezujejo in lahko premagajo kulturno pogojene delitve, ločenosti med ljudmi.
Mnogi ljudje dandanes doživljajo psihosomatske motnje: mislijo eno stvar, čutijo nekaj drugačnega in delujejo nepovezano s svojimi občutki. Enotnost ali celovitost našega obstoja je nenehno v nevarnosti. V »doživljanjih« izkušnjah se izboljša nevrofiziološka in eksistencialna celovitost človeka.
Izkušnja je intenziven občutek, biti živ v tem trenutku in v tem prostoru (tukaj in zdaj). V tem je bistvena vloga kinestetičnih doživljajev in čustev. Za doživljanja so značilne različne čustveni odtenki, kot so euforija, erotika, nežnost, notranji mir itd. – to je tako imenovano dejstvo, ki prispeva k avtentičnemu izražanju identitete.
Spodbujanje doživljanj, ki nam omogočajo, da smo lahko mi »sami«, je nova oblika epistemologije. Naš intenzivni instinktivni in afektivni impulzi so pogojeni s kulturnimi vzorci. Globlja doživljanja, ki vplivajo na celovitost in enotnost našega celotnega psihizma, so izvorna moč življenja.
Racionalno ravnanje z našimi konflikti v resnici ne rešuje naših disociativnih motenj. Da se zavedamo svojih konfliktov, še ne spremeni našega vedenja/obnašanja. Doživljanje tega, da smo živi, kinestetično dojemanje našega telesa, na kratko, možnost, da smi mi sami svoji / da smo mi, mi – vse to nam omogoča, da imamo celovito in zdravo eksistenco (obstoj). Zato ne analiziramo konfliktov, temveč z intenzivnimi doživljanji spodbujamo zdravi del naše identitete. Trenutek je edini kraj, v katerem lahko živimo.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Metodologija biodanze je usmerjena v sprožitev integrativnega ‘doživljanja, ki lahko premaga disociacije, ki jih povzroča naša kultura.”
“Izkušnja biti živ, cenestetično dojemanje našega telesa in skratka možnost ‘biti iskreno samosvoj’ omogočajo celostno in zdravo bivanje.”
dotik in božanjepovezanostpovezava v odnosihdotik je povezavamoč, ki jo sprosti dotik, božanje in čustvena povezava
Moč, ki jo sprosti božanje
Biodanza je poezija človeških srečanj.
Za vsako rehabilitacijo ali ozdravljenje je bistvena POVEZAVA z drugimi ljudmi. Osamljena rast ne obstaja (mistične ali terapevtske tehnike s solipsističnim* karakterjem so iluzija). Rast je mogoča le s stikom z drugimi ljudmi. Pri tem ne zadošča le povezava na verbalnem nivoju.
Namesto tega so nujno potrebni plesi ali v paru ali v skupini, kot tudi stik in telesna bližina v OKOLJU, ki vključuje elemente občutljivosti, nežnosti in povratnih informacij/vzajemnosti.
Dandanašnji obstajajo številne znanstvene raziskave, ki govorijo o terapevtski in pedagoških učinkih nežnosti. Na stotine avtorjev je ugotovilo, da dotik izboljša človekov občutek lastne vrednosti in mu nudi čustveno podporo. Vendar ni nobenega dvoma, da samo dotik ni dovolj. Kar je potrebno je POVEZAVA, z drugimi besedami nekakšen fizični stik, ki ga poganja iskrena in čustvena sila.
Številne terapije, ki tudi delujejo s pomočjo stikov, imajo znanstvene podlage. Med številnimi raziskovalci so: S.F. Harlow, Rene Spitz, Juan Rof Carballo, Juan Jose Lopez Ibor, John Bowlby itd.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Naš odnos do telesa je pogojen s stikom z drugim: svojo telesnost doživljamo, ko božamo in smo božani.”
“Na stotine avtorjev je ugotovilo, da stik krepi in daje čustveno oporo ljudem. Vendar pa stik ni dovolj, potrebna je povezava: to pomeni, da mora vsako obliko fizične povezave spodbujati iskreno čustveno zaupanje.”
Moč transa
Trans je spremenjeno stanje zavesti, ki privede do zmanjšanega delovanja ega (jaz) ter sproža regresijo k izvornemu, in s tem torej v prenatalne faze. Potemtakem to zadeva ene vrste pojava regresije v začetne faze obstoja.
Trans povzroča biološko obnovo, ker se v stanju transa ponovno vzpostavijo biološke razmere, ki so obstajale na začetku človeškega razvoja (intenzivnejši metabolizem in povečana cenestetična percepcija/dojemanje) tako kot so izvorne potrebe; na primer zaščita, prehrana/nega in stik.
Zaradi tega vaje/doživljanje transa v biodanzi dopuščajo tako imenovano “ponovno starševstvo”, kar pomeni, da se »rodimo na novo« v ljubečem in skrbnem odnosu. Mnogi odrasli nosijo v sebi ranjenega otroka, zapuščenega otroka brez ljubezni. Doživljanje »ponovnega starševstva« omogoča temu otroku, da se pozdravi v teh vzpostavljenih okoljih, obredih transa in »ponovnega rojstva«.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“V biodanzi se trans povzroči s procesom globokega poistovetenja z glasbo, v katerem se posameznik prepusti glasbenemu gibanju do te mere, da odpravi zaznavanje meje med zunanjostjo in notranjostjo ter ‘postane glasba’.”
“Integrativni trans je stanje, v katerem je ego zmanjšan, zaznavanje telesa je harmonično, mišične napetosti izginejo, telesna občutljivost se prenese na kožo, ki postane izjemno občutljiva.”
“Stanje transa, ki se ga doseže z biodanzo, je nedvomno celovito: tesnoba in zaskrbljenost izgineta, posameznik doživi telesno počutje, ki mu ni para, ter občutek intenzivnosti in ljubezni do življenja, ki ga je težko opisati.”
Moč širjenja zavesti
Razširitev zavesti se nanaša na stanje razširjene percepcije/dojemanja, za katero je značilna ponovna vzpostavitev prvotne povezave z vesoljem/univerzumom. Njeno učinkovanje je subjektivno in se ga doživlja kot intenziven občutek ontokozmološke enotnosti/enosti in transcendentnega veselja.
Biodanza inducira stanja razširjene zavesti s pomočjo glasbe, plesa in različnih obredov srečanj. Dostop do “najvišje ravni izkušenj” zahteva pripravo ter visoko stopnjo integracije in zrelosti.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Prizadevanje za harmonijo z naravo v njeni celovitosti je organska funkcija; vrhunec doseže v najvišji izkušnji poistovetenja z vesoljem.”
“Možnost, da bi dosegli višje stanje zavesti, v katerem bi se osvobodili miselnih in čustvenih navad, ki so nas odtujile, je za ljudi te civilizacije, ki so obsedeni, zatirani s standardizacijo, bolni zaradi napetosti, ki jih morajo prenašati, in ki jih vleče mehanizacija, redka. Iz tega sledi, da biodanza kot dostop do izkušnje celote predstavlja veliko upanje za človeštvo in z antropološkega vidika predstavlja izjemen dosežek v človeškem evolucijskem procesu.”
transcendencamoč skupine numinoznočustveno zavetjepreseganje svojih omejitev v sebi in skupaj s skupino
Moč skupine
Skupina v biodanzi je kot maternica, ki omogoča posamezniku ponovno rojstvo. Vsak udeleženec gre skozi proces (čustvene) integracije in predstavlja zelo intenzivno polje interakcije.
Biodanza ni niti solipsistični sistem niti sistem verbalne komunikacije. Moč metode je v izkušnji, ki si jo udeleženci medsebojno sprožajo. Različne situacije srečanj imajo moč da, človeške odnose in načine medsebojnega povezovanje v temeljih spremenijo.
Način oblikovanja skupine se po svoji dinamiki bistveno razlikuje od oblikovanja tradicionalnih skupin.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Skupina v biodanzi je matrica ponovnega rojstva, ki je integrirana na čustveni ravni in oblikuje polje zelo intenzivnih interakcij. (…) Njena moč je v medsebojni indukciji izkušenj med udeleženci skupine. Situacije srečanja imajo moč, da temeljito spremenijo stališča in oblike človeških odnosov. (…).”
Pripravila: Nataša Kern, učiteljica didaktike pri biodanzi
Šola biodanze v Sloveniji po sistemu RTA
Vir: Priročnik za srečanja biodanze v omejenih pogojih zaradi nujnih zdravstvenih razmer (Metodološki svet – BRT, leto 2021, BRT, UNIPIB)
