Sistem biodanze si težko razložimo z malo besedami, saj tvegamo, da kompleksnost same biodanze preveč poenostavimo in s tem ne dosežemo bistva. Zato tukaj podajam več informacij, kaj vse je pomembno pri biodanzi, da deluje kot sistem integracije na posameznika, ki se redno udeležuje srečanj.

Biodanza ni ples v pomenu, da bi le plesali po glasbi. Ni druženje, kjer bi se imeli »fajn« in ni le zatočišče, kjer bi upali izražati tisto, kar v resnici smo. Ni igrišče, kjer uživamo v svoji vlogi, maski ali predstavi.

Z biodanzo ustvarjamo varen prostor znotraj skupine, kjer so prisotne spodbude, da lažje izrazimo notranja stanja skozi gibanje ob glasbi, neverbalni komunikaciji, tudi preko stika z drugimi udeleženci in vedno znotraj podporne skupine. V tem varnem prostoru skupine raziskujem svoj izraz, svoje neizrečena občutenja in jasnim stik s samim seboj. Preko različnih doživljanj spoznavam in razvijam svoje potenciale, na več področjih življenja.

Pri biodanzi za doseganje omenjenih ciljev uporabljamo tako imenovana metodološka “stebra” ali “moči preobrazbe” biodanze, ki jih je povzel Rolando Toro v svojem besedilu “Sedem moči preobrazbe biodanze”.

Sedem metodoloških »stebrov« biodanze znanih tudi kot “Sedem moči preobrazbe” biodanze

Moč glasbe

Moč integrativnega plesa

Moč doživljajske metodologije

Moč, ki jo sprosti božanje

Moč transa

Moč širjenja zavesti

Moč skupine

Moč glasbe

Vse bolj je znana moč in vpliv same glasbe na živ sistem in pri biodanzi že od vsega začetka samega sistema spremljamo raziskave, ki predstavljajo njene učinke na človeka. Katera glasba povezuje, katera pa ima razdiralne učinke na človeka. Bistvenega pomena je indukcijska moč izbrane glasbe in njena jasnost pri povezovanju z udeleženci.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Ker lahko glasba prebuja intenzivno doživljanje, se mora njen izbor v biodanzi odzivati na semantična merila, tj. na njene tematske, čustvene in doživljajske pomene.”

Večina se vaje biodanze, razen nekaj izjem, izvajajo z glasbo.

Moč integrativnega plesa

Repertoar biodanze obsega okoli 250 plesov in vaj, katerih cilj je spodbuditi udeležence, da se premikamo na skladen (harmoničen) in integriran način. V biodanzi ni dezintegracijskih gibov. Namesto tega obstajajo številne vaje za čutno-motorično in čustveno-motorično integracijo, pa tudi za kinestetično občutljivost.

Druga skupina vaj je sestavljena iz preprostih plesov, ki spodbujajo izkušnje vitalnosti, seksualnosti, ustvarjalnosti, čustvenosti in in transcendence.

V biodanzi se glasba spremeni v telesno gibanje. V plesalcu se glasba “utelesi” in plesalec se z/najde v doživljanju. Kombinacija glasbe-gibanja-doživljanja povzroča subtilne spremembe v porazdelitvi nevrotransmiterjev tako v limbično-hipotalamičnem, nevrovegetativnem in imunskem sistemu.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Ples v prvotnem smislu izhaja iz globin človeškega bitja: je gibanje življenja, intimnosti, je impulz združitve z vrsto. Je torej način bivanja v svetu, ki predstavlja privilegirano pot do naše izvorne identitete in je tudi izraz človekove organske enotnosti z vesoljem.”.

Moč doživljajske metodologije

Biodanza kot metoda je zasnovana tako, da sproži integrativne izkušnje – izkušnje, ki povezujejo in lahko premagajo kulturno pogojene delitve, ločenosti med ljudmi.

Mnogi ljudje dandanes doživljajo psihosomatske motnje: mislijo eno stvar, čutijo nekaj drugačnega in delujejo nepovezano s svojimi občutki. Enotnost ali celovitost našega obstoja je nenehno v nevarnosti. V »doživljanjih« izkušnjah se izboljša nevrofiziološka in eksistencialna celovitost človeka.

Izkušnja je intenziven občutek, biti živ v tem trenutku in v tem prostoru (tukaj in zdaj). V tem je bistvena vloga kinestetičnih doživljajev in čustev. Za doživljanja so značilne različne čustveni odtenki, kot so euforija, erotika, nežnost, notranji mir itd. – to je tako imenovano dejstvo, ki prispeva k avtentičnemu izražanju identitete.

Spodbujanje doživljanj, ki nam omogočajo, da smo lahko mi »sami«, je nova oblika epistemologije. Naš intenzivni instinktivni in afektivni impulzi so pogojeni s kulturnimi vzorci. Globlja doživljanja, ki vplivajo na celovitost in enotnost našega celotnega psihizma, so izvorna moč življenja.

Racionalno ravnanje z našimi konflikti v resnici ne rešuje naših disociativnih motenj. Da se zavedamo svojih konfliktov, še ne spremeni našega vedenja/obnašanja. Doživljanje tega, da smo živi, kinestetično dojemanje našega telesa, na kratko, možnost, da smi mi sami svoji / da smo mi, mi – vse to nam omogoča, da imamo celovito in zdravo eksistenco (obstoj). Zato ne analiziramo konfliktov, temveč z intenzivnimi doživljanji spodbujamo zdravi del naše identitete. Trenutek je edini kraj, v katerem lahko živimo.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Metodologija biodanze je usmerjena v sprožitev integrativnega ‘doživljanja, ki lahko premaga disociacije, ki jih povzroča naša kultura.”

“Izkušnja biti živ, cenestetično dojemanje našega telesa in skratka možnost ‘biti iskreno samosvoj’ omogočajo celostno in zdravo bivanje.”

Moč, ki jo sprosti božanje

Biodanza je poezija človeških srečanj.

Za vsako rehabilitacijo ali ozdravljenje je bistvena POVEZAVA z drugimi ljudmi. Osamljena rast ne obstaja (mistične ali terapevtske tehnike s solipsističnim* karakterjem so iluzija). Rast je mogoča le s stikom z drugimi ljudmi. Pri tem ne zadošča le povezava na verbalnem nivoju.

Namesto tega so nujno potrebni plesi ali v paru ali v skupini, kot tudi stik in telesna bližina v OKOLJU, ki vključuje elemente občutljivosti, nežnosti in povratnih informacij/vzajemnosti.

Dandanašnji obstajajo številne znanstvene raziskave, ki govorijo o terapevtski in pedagoških učinkih nežnosti. Na stotine avtorjev je ugotovilo, da dotik izboljša človekov občutek lastne vrednosti in mu nudi čustveno podporo. Vendar ni nobenega dvoma, da samo dotik ni dovolj. Kar je potrebno je POVEZAVA, z drugimi besedami nekakšen fizični stik, ki ga poganja iskrena in čustvena sila.

Številne terapije, ki tudi delujejo s pomočjo stikov, imajo znanstvene podlage. Med številnimi raziskovalci so: S.F. Harlow, Rene Spitz, Juan Rof Carballo, Juan Jose Lopez Ibor, John Bowlby itd.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Naš odnos do telesa je pogojen s stikom z drugim: svojo telesnost doživljamo, ko božamo in smo božani.”

“Na stotine avtorjev je ugotovilo, da stik krepi in daje čustveno oporo ljudem. Vendar pa stik ni dovolj, potrebna je povezava: to pomeni, da mora vsako obliko fizične povezave spodbujati iskreno čustveno zaupanje.”

Moč transa

Trans je spremenjeno stanje zavesti, ki privede do zmanjšanega delovanja ega (jaz) ter sproža regresijo k izvornemu, in s tem torej v prenatalne faze. Potemtakem to zadeva ene vrste pojava regresije v začetne faze obstoja.

Trans povzroča biološko obnovo, ker se v stanju transa ponovno vzpostavijo biološke razmere, ki so obstajale na začetku človeškega razvoja (intenzivnejši metabolizem in povečana cenestetična percepcija/dojemanje) tako kot so izvorne potrebe; na primer zaščita, prehrana/nega in stik.

Zaradi tega vaje/doživljanje transa v biodanzi dopuščajo tako imenovano “ponovno starševstvo”, kar pomeni, da se »rodimo na novo« v ljubečem in skrbnem odnosu. Mnogi odrasli nosijo v sebi ranjenega otroka, zapuščenega otroka brez ljubezni. Doživljanje »ponovnega starševstva« omogoča temu otroku, da se pozdravi v teh vzpostavljenih okoljih, obredih transa in »ponovnega rojstva«.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“V  biodanzi  se  trans  povzroči  s procesom globokega poistovetenja z glasbo, v katerem se posameznik prepusti glasbenemu gibanju do te mere, da odpravi zaznavanje meje med zunanjostjo in notranjostjo ter ‘postane glasba’.”

“Integrativni trans je stanje, v katerem je ego zmanjšan, zaznavanje telesa je harmonično, mišične napetosti izginejo, telesna  občutljivost  se  prenese  na  kožo, ki  postane  izjemno občutljiva.”      

“Stanje transa, ki se ga doseže z biodanzo, je nedvomno celovito: tesnoba in zaskrbljenost izgineta, posameznik doživi telesno počutje, ki mu ni para, ter občutek intenzivnosti in ljubezni do življenja, ki ga je težko opisati.”           

Moč širjenja zavesti

Razširitev zavesti se nanaša na stanje razširjene percepcije/dojemanja, za katero je značilna ponovna vzpostavitev prvotne povezave z vesoljem/univerzumom. Njeno učinkovanje je subjektivno in se ga doživlja kot intenziven občutek ontokozmološke enotnosti/enosti in transcendentnega veselja.

Biodanza inducira stanja razširjene zavesti s pomočjo glasbe, plesa in različnih obredov srečanj. Dostop do “najvišje ravni izkušenj” zahteva pripravo ter visoko stopnjo integracije in zrelosti.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Prizadevanje za harmonijo z naravo v njeni celovitosti je organska funkcija; vrhunec doseže v najvišji izkušnji poistovetenja z vesoljem.”

“Možnost, da bi dosegli višje stanje zavesti, v katerem bi se osvobodili miselnih in čustvenih navad, ki so nas odtujile, je za ljudi te civilizacije, ki so obsedeni, zatirani s standardizacijo, bolni zaradi napetosti, ki jih morajo prenašati, in ki jih vleče mehanizacija, redka. Iz tega sledi, da biodanza kot dostop do izkušnje celote predstavlja veliko upanje za človeštvo in z antropološkega vidika predstavlja izjemen dosežek v človeškem evolucijskem procesu.”

Moč skupine

Skupina v biodanzi je kot maternica, ki omogoča posamezniku ponovno rojstvo. Vsak udeleženec gre skozi proces (čustvene) integracije in predstavlja zelo intenzivno polje interakcije.

Biodanza ni niti solipsistični sistem niti sistem verbalne komunikacije. Moč metode je v izkušnji, ki si jo udeleženci medsebojno sprožajo. Različne situacije srečanj imajo moč da, človeške odnose in načine medsebojnega povezovanje v temeljih spremenijo.

Način oblikovanja skupine se po svoji dinamiki bistveno razlikuje od oblikovanja tradicionalnih skupin.

Z besedami Rolanda Tora Araneda:

“Skupina v biodanzi je matrica ponovnega rojstva, ki je integrirana na čustveni ravni in oblikuje polje zelo intenzivnih interakcij. (…) Njena moč je v medsebojni indukciji izkušenj med udeleženci skupine. Situacije srečanja imajo moč, da temeljito spremenijo stališča in oblike človeških odnosov. (…).”

Vir: Priročnik za srečanja biodanze v omejenih pogojih zaradi nujnih zdravstvenih razmer (Metodološki svet – BRT, leto 2021, BRT, UNIPIB)