Na zaključni slovesnosti IV. španske konference o biodanzi, ki je bila v Madridu oktobra, leta 2009, je antropolog Rolando Toro Araneda med drugim dejal:
Kar zadeva preučevanje malignosti (*pri človeškem delovanju – op NK), sem jo poskušal preučiti. Zakaj so ljudje tako neumni, da ubijejo na milijone ljudi? Morda to ni evforičen govor na koncu konference, vendar je prav to naše poslanstvo. Eden od dejavnikov, ki žal sodi med patološke kalčke naše civilizacije, je želja po oblasti. Voditelji se bolj ukvarjajo s pridobivanjem moči kot z zaščito in srečo svojih ljudi. Politiki si zelo prizadevajo za povečanje svoje moči. Nikakor jih ne zanima blaginja njihovih ljudi. Upam, da boste vi, čudoviti ljudje, razmišljali kritično. Ne mislite, da so tisti, ki prakticirajo biodanzo, le “prijazni ljudje”. Vsak objem, ki ga ponudite, odpravlja orožje. Vsak tečaj biodanze, ki ga vodite, odstrani granato. In takšna dejanja, dejanja združevanja, sodelovanja, skladne naklonjenosti, odstranijo atomsko bombo. …
Zaključni govor je tu nadaljeval s fotografijami grozot, ki jih povzroča človek s svojim malignim delovanjem, razmišljanjem tako znotraj svoje vrste kot tudi samemu planetu in sledi zaključek govora na konferenci v Španiji:
Prijatelji, čas je za zelo natančno odločitev. Biodanza je odgovor na to civilizacijo. Biodanza ni le prijetna praksa. Biodanza je predlog za novo civilizacijo, ki temelji na ljubezni, civilizacijo, ki se lahko rodi le iz biodanze. Želim, da imate vi, ljudje, ki sodelujete pri biodanzi, to jasno poslanstvo, to je vaša naloga. Biodanze ne delamo samo zato, da bi plesali. Biodanzo delamo zato, da bi spremenili civilizacijo. Zahvaljujem se vam. (Rolando Toro Araneda)
Strast pri “odpiranju našega razumevanja”. Doživljal je z nami do zadnjega takta srca… (1924-2010).“Razsvetljenstvo” preko ljubezni in čustvene integracije.delavnica z Rolandom na Dunaju – 2009Vztrajamo pri delovanju.
Decembrski čas je poseben čas v letu, ko je lahko še posebej težko mnogim ljudem, ne pozabimo na ljudi okoli nas, ki jih lahko hitro spregledamo.
Biodanza nas vedno znova vabi v intenzivno doživljanje preko telesa, čustev za:
prenovo dojemanja,
oživljen občutek povezanosti, obstajanja,
boljši stik s seboj, s svojimi vsebinami
prenavljanje povezave z drugimi ter
preseganje različnih vrst omejevanja (razumskega (stereotipi, predsodki, prepričanja …), telesnega (redukcijski faktor stresa na telo, neizraženih vsebin) in čustvenega (kompleksi, predvidevanja, prezrti osebni navdihi …). Človek je mojster omejevanja, tako sebe kot mnogokrat tudi drugih.
Presezimo naše razlike in se povežimo v nameri, da naredimo to življenje bolj človeško, bolj blagodejno do vseh.
Na to pravljično število našega letnega festivala smo izbrali posebno tematiko dela na festivalu, in sicer SEDEM MOČI PREOBRAZBE BIODANZE, ki so znani tudi kot metodološki stebri biodanze. To so področja, ki jih pri sistemu biodanze uporabljamo, da dosegamo dobrodejne učinke in jih ohranjamo, negujemo preko redne tedenske skupine.
Spoznaj in doživi poglobljeno vseh sedem moči preobrazbe na vikend festivalu od petka zvečer do nedelje popoldne: pet doživetih vivencij, jutranja vadba in večerni sobotni program presenečenja – odlično bo, še organizatorji komaj čakamo. ;).
Sistem biodanze si težko razložimo z malo besedami, saj tvegamo, da kompleksnost same biodanze preveč poenostavimo in s tem ne dosežemo bistva. Zato tukaj podajam več informacij, kaj vse je pomembno pri biodanzi, da deluje kot sistem integracije na posameznika, ki se redno udeležuje srečanj.
Biodanza ni ples v pomenu, da bi le plesali po glasbi. Ni druženje, kjer bi se imeli »fajn« in ni le zatočišče, kjer bi upali izražati tisto, kar v resnici smo. Ni igrišče, kjer uživamo v svoji vlogi, maski ali predstavi.
Z biodanzo ustvarjamo varen prostor znotraj skupine, kjer so prisotne spodbude, da lažje izrazimo notranja stanja skozi gibanje ob glasbi, neverbalni komunikaciji, tudi preko stika z drugimi udeleženci in vedno znotraj podporne skupine. V tem varnem prostoru skupine raziskujem svoj izraz, svoje neizrečena občutenja in jasnim stik s samim seboj. Preko različnih doživljanj spoznavam in razvijam svoje potenciale, na več področjih življenja.
Pri biodanzi za doseganje omenjenih ciljev uporabljamo tako imenovana metodološka “stebra” ali “moči preobrazbe” biodanze, ki jih je povzel Rolando Toro v svojem besedilu “Sedem moči preobrazbe biodanze”.
Sedem metodoloških »stebrov« biodanze znanih tudi kot “Sedem moči preobrazbe” biodanze
Moč glasbe
Moč integrativnega plesa
Moč doživljajske metodologije
Moč, ki jo sprosti božanje
Moč transa
Moč širjenja zavesti
Moč skupine
Moč glasbe
Vse bolj je znana moč in vpliv same glasbe na živ sistem in pri biodanzi že od vsega začetka samega sistema spremljamo raziskave, ki predstavljajo njene učinke na človeka. Katera glasba povezuje, katera pa ima razdiralne učinke na človeka. Bistvenega pomena je indukcijska moč izbrane glasbe in njena jasnost pri povezovanju z udeleženci.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Ker lahko glasba prebuja intenzivno doživljanje, se mora njen izbor v biodanzi odzivati na semantična merila, tj. na njene tematske, čustvene in doživljajske pomene.”
Večina se vaje biodanze, razen nekaj izjem, izvajajo z glasbo.
Moč integrativnega plesa
Repertoar biodanze obsega okoli 250 plesov in vaj, katerih cilj je spodbuditi udeležence, da se premikamo na skladen (harmoničen) in integriran način. V biodanzi ni dezintegracijskih gibov. Namesto tega obstajajo številne vaje za čutno-motorično in čustveno-motorično integracijo, pa tudi za kinestetično občutljivost.
Druga skupina vaj je sestavljena iz preprostih plesov, ki spodbujajo izkušnje vitalnosti, seksualnosti, ustvarjalnosti, čustvenosti in in transcendence.
V biodanzi se glasba spremeni v telesno gibanje. V plesalcu se glasba “utelesi” in plesalec se z/najde v doživljanju. Kombinacija glasbe-gibanja-doživljanja povzroča subtilne spremembe v porazdelitvi nevrotransmiterjev tako v limbično-hipotalamičnem, nevrovegetativnem in imunskem sistemu.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Ples v prvotnem smislu izhaja iz globin človeškega bitja: je gibanje življenja, intimnosti, je impulz združitve z vrsto. Je torej način bivanja v svetu, ki predstavlja privilegirano pot do naše izvorne identitete in je tudi izraz človekove organske enotnosti z vesoljem.”.
doživljanje sinhronizacije v dvojeglasbe premakneintegrativni plesvitalni zagonintegrativni ples vodi v doživljanja posameznika in skupine
Moč doživljajske metodologije
Biodanza kot metoda je zasnovana tako, da sproži integrativne izkušnje – izkušnje, ki povezujejo in lahko premagajo kulturno pogojene delitve, ločenosti med ljudmi.
Mnogi ljudje dandanes doživljajo psihosomatske motnje: mislijo eno stvar, čutijo nekaj drugačnega in delujejo nepovezano s svojimi občutki. Enotnost ali celovitost našega obstoja je nenehno v nevarnosti. V »doživljanjih« izkušnjah se izboljša nevrofiziološka in eksistencialna celovitost človeka.
Izkušnja je intenziven občutek, biti živ v tem trenutku in v tem prostoru (tukaj in zdaj). V tem je bistvena vloga kinestetičnih doživljajev in čustev. Za doživljanja so značilne različne čustveni odtenki, kot so euforija, erotika, nežnost, notranji mir itd. – to je tako imenovano dejstvo, ki prispeva k avtentičnemu izražanju identitete.
Spodbujanje doživljanj, ki nam omogočajo, da smo lahko mi »sami«, je nova oblika epistemologije. Naš intenzivni instinktivni in afektivni impulzi so pogojeni s kulturnimi vzorci. Globlja doživljanja, ki vplivajo na celovitost in enotnost našega celotnega psihizma, so izvorna moč življenja.
Racionalno ravnanje z našimi konflikti v resnici ne rešuje naših disociativnih motenj. Da se zavedamo svojih konfliktov, še ne spremeni našega vedenja/obnašanja. Doživljanje tega, da smo živi, kinestetično dojemanje našega telesa, na kratko, možnost, da smi mi sami svoji / da smo mi, mi – vse to nam omogoča, da imamo celovito in zdravo eksistenco (obstoj). Zato ne analiziramo konfliktov, temveč z intenzivnimi doživljanji spodbujamo zdravi del naše identitete. Trenutek je edini kraj, v katerem lahko živimo.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Metodologija biodanze je usmerjena v sprožitev integrativnega ‘doživljanja, ki lahko premaga disociacije, ki jih povzroča naša kultura.”
“Izkušnja biti živ, cenestetično dojemanje našega telesa in skratka možnost ‘biti iskreno samosvoj’ omogočajo celostno in zdravo bivanje.”
dotik in božanjepovezanostpovezava v odnosihdotik je povezavamoč, ki jo sprosti dotik, božanje in čustvena povezava
Moč, ki jo sprosti božanje
Biodanza je poezija človeških srečanj.
Za vsako rehabilitacijo ali ozdravljenje je bistvena POVEZAVA z drugimi ljudmi. Osamljena rast ne obstaja (mistične ali terapevtske tehnike s solipsističnim* karakterjem so iluzija). Rast je mogoča le s stikom z drugimi ljudmi. Pri tem ne zadošča le povezava na verbalnem nivoju.
Namesto tega so nujno potrebni plesi ali v paru ali v skupini, kot tudi stik in telesna bližina v OKOLJU, ki vključuje elemente občutljivosti, nežnosti in povratnih informacij/vzajemnosti.
Dandanašnji obstajajo številne znanstvene raziskave, ki govorijo o terapevtski in pedagoških učinkih nežnosti. Na stotine avtorjev je ugotovilo, da dotik izboljša človekov občutek lastne vrednosti in mu nudi čustveno podporo. Vendar ni nobenega dvoma, da samo dotik ni dovolj. Kar je potrebno je POVEZAVA, z drugimi besedami nekakšen fizični stik, ki ga poganja iskrena in čustvena sila.
Številne terapije, ki tudi delujejo s pomočjo stikov, imajo znanstvene podlage. Med številnimi raziskovalci so: S.F. Harlow, Rene Spitz, Juan Rof Carballo, Juan Jose Lopez Ibor, John Bowlby itd.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Naš odnos do telesa je pogojen s stikom z drugim: svojo telesnost doživljamo, ko božamo in smo božani.”
“Na stotine avtorjev je ugotovilo, da stik krepi in daje čustveno oporo ljudem. Vendar pa stik ni dovolj, potrebna je povezava: to pomeni, da mora vsako obliko fizične povezave spodbujati iskreno čustveno zaupanje.”
Moč transa
Trans je spremenjeno stanje zavesti, ki privede do zmanjšanega delovanja ega (jaz) ter sproža regresijo k izvornemu, in s tem torej v prenatalne faze. Potemtakem to zadeva ene vrste pojava regresije v začetne faze obstoja.
Trans povzroča biološko obnovo, ker se v stanju transa ponovno vzpostavijo biološke razmere, ki so obstajale na začetku človeškega razvoja (intenzivnejši metabolizem in povečana cenestetična percepcija/dojemanje) tako kot so izvorne potrebe; na primer zaščita, prehrana/nega in stik.
Zaradi tega vaje/doživljanje transa v biodanzi dopuščajo tako imenovano “ponovno starševstvo”, kar pomeni, da se »rodimo na novo« v ljubečem in skrbnem odnosu. Mnogi odrasli nosijo v sebi ranjenega otroka, zapuščenega otroka brez ljubezni. Doživljanje »ponovnega starševstva« omogoča temu otroku, da se pozdravi v teh vzpostavljenih okoljih, obredih transa in »ponovnega rojstva«.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“V biodanzi se trans povzroči s procesom globokega poistovetenja z glasbo, v katerem se posameznik prepusti glasbenemu gibanju do te mere, da odpravi zaznavanje meje med zunanjostjo in notranjostjo ter ‘postane glasba’.”
“Integrativni trans je stanje, v katerem je ego zmanjšan, zaznavanje telesa je harmonično, mišične napetosti izginejo, telesna občutljivost se prenese na kožo, ki postane izjemno občutljiva.”
“Stanje transa, ki se ga doseže z biodanzo, je nedvomno celovito: tesnoba in zaskrbljenost izgineta, posameznik doživi telesno počutje, ki mu ni para, ter občutek intenzivnosti in ljubezni do življenja, ki ga je težko opisati.”
Moč širjenja zavesti
Razširitev zavesti se nanaša na stanje razširjene percepcije/dojemanja, za katero je značilna ponovna vzpostavitev prvotne povezave z vesoljem/univerzumom. Njeno učinkovanje je subjektivno in se ga doživlja kot intenziven občutek ontokozmološke enotnosti/enosti in transcendentnega veselja.
Biodanza inducira stanja razširjene zavesti s pomočjo glasbe, plesa in različnih obredov srečanj. Dostop do “najvišje ravni izkušenj” zahteva pripravo ter visoko stopnjo integracije in zrelosti.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Prizadevanje za harmonijo z naravo v njeni celovitosti je organska funkcija; vrhunec doseže v najvišji izkušnji poistovetenja z vesoljem.”
“Možnost, da bi dosegli višje stanje zavesti, v katerem bi se osvobodili miselnih in čustvenih navad, ki so nas odtujile, je za ljudi te civilizacije, ki so obsedeni, zatirani s standardizacijo, bolni zaradi napetosti, ki jih morajo prenašati, in ki jih vleče mehanizacija, redka. Iz tega sledi, da biodanza kot dostop do izkušnje celote predstavlja veliko upanje za človeštvo in z antropološkega vidika predstavlja izjemen dosežek v človeškem evolucijskem procesu.”
transcendencamoč skupine numinoznočustveno zavetjepreseganje svojih omejitev v sebi in skupaj s skupino
Moč skupine
Skupina v biodanzi je kot maternica, ki omogoča posamezniku ponovno rojstvo. Vsak udeleženec gre skozi proces (čustvene) integracije in predstavlja zelo intenzivno polje interakcije.
Biodanza ni niti solipsistični sistem niti sistem verbalne komunikacije. Moč metode je v izkušnji, ki si jo udeleženci medsebojno sprožajo. Različne situacije srečanj imajo moč da, človeške odnose in načine medsebojnega povezovanje v temeljih spremenijo.
Način oblikovanja skupine se po svoji dinamiki bistveno razlikuje od oblikovanja tradicionalnih skupin.
Z besedami Rolanda Tora Araneda:
“Skupina v biodanzi je matrica ponovnega rojstva, ki je integrirana na čustveni ravni in oblikuje polje zelo intenzivnih interakcij. (…) Njena moč je v medsebojni indukciji izkušenj med udeleženci skupine. Situacije srečanja imajo moč, da temeljito spremenijo stališča in oblike človeških odnosov. (…).”
Pripravila: Nataša Kern, učiteljica didaktike pri biodanzi
Šola biodanze v Sloveniji po sistemu RTA
Vir: Priročnik za srečanja biodanze v omejenih pogojih zaradi nujnih zdravstvenih razmer (Metodološki svet – BRT, leto 2021, BRT, UNIPIB)
Človeško srce se hitro lahko zapre in postane izvor trenj med nami. Negovat svojo čustveno vsebino in jo razvijati skupaj v odnosih z drugimi je zahtevna naloga, v kateri nam velikokrat spodleti in se v njej mojstrimo celotno življenje.
Mož, ki je govoril z vrtnicami.
Človeška vrsta življenje (predvsem zahodni načina življenja) že predolgo časa spodbuja v smeri individualizma, tekmovalnosti, nadvladovanja moči (fizične, tehnične, mentalne … ) nad drugimi. Prisotno je stalno spodbujanje preseganja, doseganja in kopičenja več »tehnoloških igrač«, aplikacij za »olajšanje življenja« in neprestanega pehanja za »boljšim«, »bolj pametnim«, »bolj zdravim« … Seveda je treba vse doseženo ohranjati in čez čas spet nadgraditi, povzdigniti. Človek si ne zna, ne zmore in »ne sme« več vzeti čas za uživanje v svojih sadovih, čas za umirjene, dobrodejne dejavnosti, ki mu prinašajo notranjo izpolnjenost in občutek radosti v življenju, čas za družino, prijatelje. In tudi zato se na poti izgubljamo, prehitro omagamo.
Sami smo ustvarili način življenja na različnih področjih človeškega delovanja, ki »kaznuje« in ne odobrava človeškega trenutka »nedelovanja«. Drug drugemu smo vzpostavili vzmet, ki nas sili v stalno dokazovanje svojih dosežkov. Dokazovati, kdo je boljši, kdo je pametnejši, kdo je vrednejši, kdo je vreden sledenja, kdo je bogatejši, kdo je neumnejši itd. Zamislimo se le nad tem, kakšne zgodbe, novice nas največkrat pritegnejo.
V kaj verjameš in kaj tvoje življenje izraža
Antropolog, psiholog in pesnik Rolando Toro Araneda iz Čila je verjel v svetost življenja in v neprecenljivost iskrenega srečanja človeka s človekom. Celotno življenje je namenil raziskovanju človeka in raziskovanju tega, kdaj je človek v resnici srečen in kdaj zares živi življenje v vsej svoji polnosti.
Po celotnem svetu je iskal skupne imenovalce sreče za ljudi različnih kontinentov, ne glede na raso, religijsko pripadnost in kulturno. Skozi leta je opažal, da naša civilizacija postaja vse bolj bolna. Ljudje postajajo bolj razočarani, odtujeni drug od drugega, prizadeti in da izgubljajo smisel samega življenja. Po njegovih besedah, se »človeško srce vse bolj zapira«.
V nekem intervjuju Roldando povzema stanje družbe:
»Na našo civilizacijo nisem ponosen. Naše življenje se odvija v svetu, ki močno teži k razumu, k praktičnemu, koristnemu, zanemarjamo pa čustveno dimenzijo, čustvene dimenzije v resnici sploh ne živimo, prav tako pa ne dojemamo bistva. Naša civilizacija je pogreznjena v depresijo, v stres, samoto, poraz, ljudje se sprašujejo: ali ima življenje smisel? Zakaj živim?«.
Rolando verjame, da ima navkljub vsemu življenje svoj smisel, ki je vsebovan v samem življenju. Življenje samo »kriči« svoj smisel. Življenje oznanja pomen ter stalno izraža svoj kozmični in globok smisel, smisel duše, človeških odnosov, estetike.
Z gestami nežnosti se bomo ponovno rodili.
Sistem rehabilitacije človeka
Rolando je želel človeka ponovno vrniti ŽIVLJENJU, in sicer v njegovem vsakdanu. Predlagal je, da prenovimo svoj pogled na življenje, prevrednotimo naše vrednote, pogledamo v globine sebe, kaj je tisto, kar nas iz notranjosti osrečuje, navdihuje. Predlagal je, da prave spremembe pridejo skozi osebna doživljanja, ki jih porajamo v varni, čustveno stabilni skupini.
Doživljam srečo
S svojim raziskovanjem je spoznal, da je človek šele srečen, ko ima pokritih nekaj osnovnih potreb in sicer: človek mora biti vitalen, poln energije; človek mora v vsem kar počne uživati, tako v svojem telesu, kot v svojem vsakdanu, aktivno vpet v svojo okolico, v svoje početje. Uresničeno mora imeti možnost ustvarjanja na vseh področjih življenja, ustvarjalno izražati svojo notranjost. Postati mora umetnik lastnega življenja; mora imeti možnost čustvenih, globokih medsebojnih povezav s sabo in z drugimi ljudmi, z življenjem samim in končno – mora se počutiti del vsega stvarstva.
In zato je Rolando ustvaril sistem biodanzo.
Postani umetnik svojega vsakdana – tudi z doživljanji v skupini biodanze.
Da bi vsak lahko iz sebe ponovno osmislil svoje življenje. Ne glede na to, iz katere točke v svojem življenju začenja, v tem trenutku.
Kreator biodanze je ogromno znanja za osnovanje biodanze za otroke pridobival tudi kot dolgoletni učitelj prav med otroki. To so bili časi po drugi svetovni vojni in že takrat je dodajal v poučevanje metode z raznovrstnimi izkustvenimi pristopi (med njimi tudi likovni, učenje v naravnem okolju …) in uvajal doživljajske načine učenja.
V tem prvem obdobju ustvarjanja doživljajskega pristopa je Rolando Toro Araneda leta 1954 organiziral Prvi festival otrok. Na festivalu so proučevali tudi socialne-ekonomske in zdravstvene razmere čilskih otrok.
Prvi festival otrok, leta 1954 v Čilu, Santiago
Rolando je sklical različne družbene, politične in kulturne organizacije v iskanju izboljšanja razmer za otroke.
sodelujoči na Prvem festivalu otrok, 1954
Naslovnica letaka festivala otrok, Čile, Santiago
Festivala se je udeležilo šest tisoč otrok iz vse države. Potekal je na dvorišču osrednje hiše Univerze v Čilu. Predstavljeni so bili otroški orkestri, razstave slikarstva, keramike in pedagoških igrač. Potekala je tudi velika parada otrok po centru Santiaga.
Biodanzo lahko ponudimo v rosnih letih tudi otrokom v vrtcih in šolah. Predstavili smo se z biodanzo na Ekošoli kot način življenja za šolsko leto 2007/2008. Predlagana je bila kot Predlog praktičnega dopolnilnega pristopa pri projektu Ekologija odnosov.
Uspešno se izvaja program biodanze za otroke že od leta 2015/2016 v OŠ Angela Besednjaka v Mariboru. Pionirsko ga v Sloveniji koordinira in izvaja vaditeljica biodanze, tutorka Nataša Babič (prof. defektologije).
Pripravila: Nataša Kern
Biodanza za otroke v Mariborski osnovni šoli
Na OŠ Angela Besednjaka Maribor od šolskega leta 2015/16 izvajamo projekt Z glasbo in gibanjem do boljših odnosov s pomočjo glasbeno gibalnega sistema biodanze za otroke v obliki medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti, športa in spoznavanja okolja. Ure imenujemo Glasba in gibanje.
Projekt ima preventivno vrednost v smislu preprečevanja nasilja, spodbujanja sočutja, vključevanje socialno šibkejših učencev in razvijanja samozavesti.
Vseskozi imamo podporo vodstva šole in vsako leto se nam pridružuje več razredničark. V letošnjem šolskem letu 2021/2022 biodanzo za otroke izvajamo enkrat tedensko v obeh prvih razredih, enkrat mesečno pa v treh drugih razredih. Do letošnjega leta smo bili redni z biodanzo za otroke tudi v četrtem razredu. Ure se izvajajo z razredničarkami in z vaditeljico biodanze, tutorko Natašo Babič, ki je tudi specialna pedagoginja.
Povezava na zadnji objavljen članek v hrvaškem jeziku, ki je bil objavljen jeseni 2021 na Portalu hrvatskih znanstvenih i stručnih časopisa – povezava na ČLANEK.
Letošnje leto je še posebej zaznamovano s spremenjenim usmerjenim obnašanjem ter situacijo, ki je še nismo doživeli v tej človeški skupnosti generacij.
Bolj kot kdajkoli prej, je pomembno prav zdaj, da se spomnimo in delujemo v smeri, v kateri vsi oblikujemo našo realnost in naš človeški svet. Vsak posameznik je pomemben in skupaj združeni smo res učinkovitejši …, zato se glas letošnjega festivala širi s klicem »VSI SMO ENO« – tu si preberi več o festivalu.
Da ponovno vlagamo v našo skupnost z zavedanjem, da jo potrebujemo. Ne le za preživetje, ampak za sočutno sobivanje, občutek varnosti, ki nam omogoča razvoj tako posamezniku kot tudi družbi. Kajti VSI SMO V TEM.
Sam obstoj življenja omogoča funkcija povezave z življenjem. V procesu notranjega zorenja pa lahko postane zavestna drža in postanemo ponovno sposobni navezati stik s prvinskim.
Rastline so tej funkciji popolnoma predane. Vitalna energija na primer, ki jo vodijo tropizmi in biokemične privlačnosti, rastlinam omogoča natančen stik z izrazi življenja okoli njih, kot da bi se v njihovih koreninah pretakala neka tisočletna modrost, ki bi jih usmerjala proti hranilnim virom zemlje; živali se tudi obnašajo na način, kot da bi v sapicah zaznavale klice, znake življenja.
Degradacija funkcije povezovanja
Človek pa je v dolgem procesu degradacije instinktov to funkcijo povezave z življenjem izgubil, pri njem je skoraj popolnoma atrofirala. Zatorej lahko postavimo hipotezo, da bolezen izhaja tudi iz nesposobnosti vzpostaviti povezavo z vsem, kar je v okolju, ki nas obdaja, živo.
Spokojnost v naravikontemplacija ob vodiStoržič izza meglice.
Za doseganje učinkov prenove stika z življenjem si je potrebno vzeti kvaliteten čas v okolju žive in vsaj malce divje narave. Vzemi si ga čim večkrat.
Pridruži se nam enkrat na leto. Prihajajoče poletje se bomo odpravili za tri do štiri dni v naravo in okolje gore Storžič. Območje med Golnikom in Preddvorom. Tukaj je več informacij o vikendu 24.-26. julija 2026.
S posebnimi vajami iz specializacije biodanza v naravi, pripravo naše pozornosti in vstopanjem v ciklični čas poglabljamo povezavo z živim okoljem in tako prenavljamo našo biološko funkcijo povezovanja. V sebi, z drugimi in z življenjem nasploh. To je nujno potrebno za harmonizacijo in obstoj človeških kvalitet in potencialov. Saj je to dom, v katerem živimo in nas zdravi v globine.
Letošnja pomlad nam je vsem dala nove izkušnje. Kot za večino zadev, so bila tudi vrata za doživljanje biodanze zaprta. Biodanza predstavja živi stik z življenjem, s prisotnostjo drugih oseb, odpira in dotakne se s pogledom, ko se prepoznamo v sočloveku… Tako da zdaj po tem daljšem odmiku od druženj in naših doživljanj z biodanzo z veseljem sporočamo, da se lahko ponovno združimo v 6-dnevnemu intenzivnemu seminarju biodanze. VABI NAS poletna biodanza – Harmony program.
Delali bomo na tematiki ‘Poti ekstaze’. Dobrodošli, da si preberete več O SEMINARJU IN PRIJAVAH. Bivamo lahko tako v kampu v šotorih ali v hišicah ali v sobah pri domačinih.
12-tedenskih programov – poletna biodanza in Harmony program na otoku Pašmanu
delavnica biodanze
spodbude k doživljanju
prostor za svobodno izražanje
dvorana Palma za seminarje
jutra ob morju
Zakaj Vesna Ba iz Zagreba organizira Harmony program že več kot 20 let ? In kako izgleda ta poseben tedenski oddih in spodbuda za osebni razcvet, si preberite tukaj Harmony poletje.
Kaj imata skupnega biodanza in nevroznanost, se je smiselno vprašati že takoj na začetku te razprave.
Biodanza, ki omogoča razvoj človeka in njegovih potencialov s spremembami obnašanja in načina življenja, s prepoznavanjem lastnih čustev, je tesno povezana z razvojem spoznanj nevroznanosti. Vsebine, ki zanimajo biodanzo so predvsem spomin, zrcalni nevroni in gib. S pomočjo spoznavanja delovanja spomina in implicitnega učenja bomo prepoznali vse priložnosti za spremembe, ki jih ponuja biodanza.
Videli
bomo pomen odkritja zrcalnih nevronov,
s pomočjo katerih lahko razložimo osrednji pomen skupine, predstavitve in
delitve izkušenj.
Analiza giba s pomočjo nevroznanosti nam bo omogočila poglobitev znanja in povezavo tega s teoretičnim modelom biodanze.
Na mednarodni konferenci bodo sodelovale zdravnica in specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije dr.Annalisa Risoli, specialna defektologinja Nataša Babič in prof. mentor klavirja Marijana Pajić.
This year’s Festival of Biodanza will go along the way of theHEART.
When do we follow our hearts?
We can freely follow the path of our heart when we feel being loved and
being accepted and when we “fly” with a pinch of determination and also help
others to breathe in and find their own way to open their hearts. Our internal
freedom opens a path to dialogues, to tolerance, to compassion and to an acceptance
of diversity that enriches us all.
The path of the heart is the way to inner strength, to the awareness of our value and to experiencing the beauty of everything around us. It is the path of liberating a suppressed life force, using the light of love.
This is an unstoppable driving force of biodanza, which slowly, gently,
step by step, supported by a group that accepts, brings openness and
possibilities that leads to oneself, to the other and to integrity, and that
creates the rebirth of the essence of all living – TO MORE LIFE.
a moment at the end of the 2.festival of biodanza in Slovenia
We ourselves are the change we want to achieve in the world!
We are life and Biodanza invites us again to liberate our life once we have chosen the path of the heart.
FREE, ALIVE, SAVE, JOYFULL, PLAYFULL, TOGETHER AND … HAPPY!
